Izhodišča in cilji

Relativno preživetje

Analiza preživetja na podlagi populacijskih registrov raka je sestavni del ocenjevanja bremena raka ter pomemben kazalnik napredka pri obvladovanju bolezni. Na preživetje bolnikov z rakom poleg bolezni same vplivajo še drugi dejavniki in njihov skupni vpliv imenujemo populacijsko tveganje. Ker so populacijska tveganje različna v različnih populacijah, na primer državah, je v primerjavah preživetja bolnikov z rakom potrebno njihov vpliv odstraniti. Kar ostane, imenujemo čisto preživetje. Čisto preživetje je ključnega pomena za primerjave med državami in razumevanje trendov v času, torej primerjave, ki vključujejo skupine z različno populacijsko smrtnostjo.

Čisto preživetje

Dosedanje metode računanja čistega preživetja, ki so bile v rabi več desetletij, so se izkazale za neustrezne, kar je povzročilo precej aktiven metodološki razvoj na tem področju. Predlagana je bila vrsta novih predlogov, ki pa so bili med seboj pogosto nasprotujoči, rezultat tega pa je bilo poročanje težko primerljivih in napačno interpretiranih rezultatov.

Leta 2012 smo problem rešili v naši raziskovalni skupni. V članku »On estimation in relative survival« smo teoretično opisali in primerjali obstoječe cenilke čistega preživetja in predlagali novo metodo, ki omogoča nepristranske primerjave čistega preživetja. Metoda se je hitro pričela na široko uporabljati v praksi, pri tem pa so se pokazale določene pomanjkljivosti, vezane na praktično rabo, pa tudi precejšnje nerazumevanje problematike tako pri raziskovalcih s področja medicine kot tudi pri statistikih.

Cilji

• Predlagani projekt je namenjen dokončni utemeljitvi ustrezne cenilke za ocenjevanje čistega preživetja, ki naj bi postala standard pri analizi podatkov registrov raka in sorodnih raziskavah. V ta namen želimo rešiti oba odprta problema, na katera opozarja do sedaj objavljena literatura: problem prekomerne variabilnosti nameravamo rešiti s pomočjo uvedbe kriterija, ki bi pomagal pri odločitvi, kako dolg interval spremljanja je še smiseln pri poročanju čistega preživetja; problem ocenjevanja v primeru diskretno zbranih podatkov pa želimo rešiti s pomočjo predloga nove, alternativne cenilke temelječe na teoriji psevdovrednosti.
• Čisto preživetje bomo jasneje umestili med ostale mere v relativnem preživetju in podali napotke za izbiro ustrezne mere in cenilke na področju preživetja. Na ta način želimo zmanjšati trenutni razkorak med metodološkim napredkom in dejansko uporabo v epidemioloških analizah in podati jasne temelje za nadaljnji metodološki razvoj. Proučili bomo lastnosti novo definiranega testa za primerjavo krivulj čistega preživetja in podali napotke za njegovo uporabo. Z definicijo nove cenilke za ocenjevanje smrtnosti zaradi raka v zveznem času bomo zapolnili bomo vrzel med neparametričnimi cenilkami v relativnem preživetju. Široko uporabo novih metod bomo omogočili z njihovo vključitvijo v programsko okolje R, podali pa bomo tudi napotke za njihovo implementacijo v drugih statističnih programskih okoljih.
• Opravili bomo celostno analizo podatkov slovenskega Registra raka in tako ilustrirali različne ideje ter identificirali morebitne pasti pri ocenjevanju. Pričakujemo, da bomo z ocenjevanjem različnih količin, ki se med seboj dopolnjujejo, dobili nov, celovitejši vpogled v podatke.
• Razširitev zgoraj omenjenih ciljev bo raziskava o možnostih uporabe psevdovrednosti v regresijskih modelih relativnega preživetja, proučitev možnosti uporabe povezav med Coxovim modelom in testom logrank pri iskanju metod za prilagajanje semiparametričnih regresijskih modelov v relativnem preživetju in proučitev možnosti razširitve uporabe metod relativnega preživetja.

Faze projekta in časovnica